Autor ovog članka se već ranije bavio istraživanjem znanstvenog opusa Dragomira Vojnića, jednog od najistaknutijih hrvatskih ekonomista. Dragomir Vojnić je jedan od obnovitelja Ekonomskog instituta, Zagreb 1952. godine. Ovaj Institut pripada najstarijim ekonomskim institutima u ovom dijelu Euro-pe. Osnovan je 1939., a časopis Ekonomski pregled 1935. godine. Dragomir Vojnić je znanstveni savjetnik (emeritus) Ekonomskog instituta, Zagreb, i redovni profesor (emeritus) na Ekonomskom fakultetu, Sveučilišta u Zagrebu. Član je i suradnik prvo Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, a kasnije Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Od 1972. do 1990. bio je predsjednik Saveznog ekonomskog savjeta. Od 1973. do 1993. direktor je Ekonomskog instituta, Zagreb. Znanstveni rad Dragomira Vojnića obuhvaća dvije cjeline: (1) ekonomski razvitak, investicije i fi ksni kapital i (2) ekonomija i politika tranzicije.Od dvanaest objavljenih knjiga, šest se odnosi na prvu a drugih šest na drugu cjelinu istraživanja. Na području ekonomske znanosti objavio je preko 200 članaka u zemlji i inozemstvu. Bio je vrlo aktivan u međunarodnoj znanstvenoj suradnji. Kao direktor Ekonomskog instituta, Zagreb naročito je surađivao s Bečkim institutom za komparativne međunarodne studije, Institutom za međunarodno ekonomsko i političko istraživanje Ruske akademije znanosti(Moskva) i Institutom za komparativne studije Državnog sveučilišta u Floridi (Tallahassee).
Download Ekonomija Knjiga Pdf
Abstract: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.Keywords: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomijaPublished in DKUM: 20.08.2020; Views: 747; Downloads: 89 Full text (1,14 MB)
Abstract: Tako v Sloveniji, kot tudi v tujini je problem sive ekonomije zelo pereča tema. Hudo finančno krizo so v Sloveniji že poskušali zajeziti s številnimi davčnimi reformami, osredotočenimi predvsem na trg dela. Pojavlja pa se vedno večja težnja po povečanju davka na dodano vrednost. To naj bi po novem urejale Zakon o davčnem potrjevanju računov in z njim obvezne davčne blagajne. V nalogi je najprej v teoretičnem delu opredeljen pojem sive ekonomije in davčnih utaj. Navedeni so tudi ukrepi za zmanjševanje le-teh in med njimi najbolj pomemben ukrep gotovinskega poslovanja. V diplomski nalogi so navedeni tudi posamezni koraki potrebni pri uvedbi davčnih blagajn. Tudi nekatere druge države so posegle po uvedbi podobnega sistema kot Slovenija. V empiričnem delu naloge so povzeti ukrepi Hrvaške, Italije, Švedske in Bolgarije. Da pa bi lažje razumeli koncept davčnih blagajn je pomembno poznati tako obstoječo kot tudi predhodno zakonodajo. Vsak sistem pa ima tako svoje pozitivne kot tudi negativne lastnosti, katere bomo predstavili v nalogi v zvezi s samo uvedbo. Na koncu naloge pa so navedene še kazni in globe za neupoštevanje zakonodaje.Keywords: davčne blagajne, vezana knjiga računov, siva ekonomija, FURS, davek na dodano vrednostPublished in DKUM: 24.11.2016; Views: 1334; Downloads: 121 Full text (986,69 KB) 2ff7e9595c
Comments